Контроверзна архитектура

bidejki drzhavniot interes treba da e nad partiskiot, partijata morashe da go soslusha i sudot na arhitektite, no bidejki istiot ne postoi, no i zaradi sitno partiskite chalamenja i sitnicharenje idejava nemashe da pomine, razbirliva mi e iako prilichno kontroverzna e samata zadkulisna igra, kade samo povikanite si ja raboteja svojata rabota, jasno so izboren legitimitet em doverba zaradi reformatorskiot poriv i inventivniot pristap da preku greenfield investicii, zemjodelie i turizam da go vratat maliot chovek vo igra, koj skoro i shto ne mu ja iscicaja krvta toa lihvarite i oligarsite, pa ushte konzumeristichki rob go napravija so shto obichniot gragjanin stana neobichna gragja za recikliranje, koja masa eve docheka da ja pomesti skromno vakvata stokovna percepcija



otkako se osmeli makedonecot na svesno budenje na urbanizmot vo deneshnata makedonska prestolnina, so se site donerasoneti funkcionalni stravovi i konceptualni ogranichuvanja, ZA mene najnedodelkana pojava ne e patiniranjevo na arhitekturata tuku negovite tenderski vibracii, koi nalik instant pica go apsorbiraa identitetot ko kashkaval, a koja distorzirano ni beshe servirana i porano ko jugoslovenska idila od brutalizirano testo, za da onoj moment koga ja prezrevme ko takva eto reshivme da ja prepecheme i so novo zajre!

no namesto celosno da go napushtevme toj instant pristap i da se svrtevme kon monumentalnost nalik zelnik ili pogacha, ta bil i neoklasichen, iako najdobro kje beshe da e anticko-vizantiski, samo da e poednostaven makar i kolichinski, nie pak na pekarite im dadovme odvrzani race, a sega i siten budzet, za eto da si poigraat so kashkavalot, izgleda imame ushte mnogu mleko vo kacite pa i ova eto moze da si go dozvolime, mozebi i samata promena na furnata bidna inspirativna [1] no da ne bidam patetichen i samo da mrcham ta bi predlozil bar mostoite da se koregiraat pejsazno ako veke zaminaa arhitektonskite opcii [2] sepak epski podvig ispekovme [3]

kontroverzno nedodelkan e i samiot priod za fejslift preku izbalansiran mentalitet (prethodniot post) a koj vo poslednite sto godini beshe pred se resetiran od nadvor, pr. vo vardarska banovina srbite angazirale stranci, a vo srMakedonija jugoslovenite angazhirale stranci, samo deneshnive vlasti na nezavisna Makedonija konsultirale domashni arhitekti, jasno ovie vo nebrano znaejki deka moze i nema da imaat drug pat slichna prilika se odvazhuvaat i na tenderski em sugeriran pristap da se prijavat na konkursite ko mozhebi posledna shansa lokalec da izvede fejslift reforma na epicentarot od metropolata, iako ozbilno neozbilni [1][2][3]

na nekoj nachin bidejki tenderski zato i nikoj ne se posrami od neimarite da se drznat na eksperimentalna patina, koja za nashi uslovi i so siot rizik i pred i potoa izleze koncepciski ko superbrzo reformatiranje na centarskite vizuri i atmosfera [1] a koi se vo sprega so seopshtata reformska stihija vo site oblasti koi minative 8 godini ja zakachija Makedonija, od ekonomija preku zemjodelie i zdravstvo do obrazovanie, se nadevam deka poslednovo kje bide prvo vo agendite na prerodbata so ogled deka seta ovaa kontroverznost koja arhitektonski viree vo metropolata e rezultat na nikakviot kreativen kapacitet kaj nauchnata fela a da ne govoram za nejzinoto iskustvo, koja i so se site svoi pozitivni iskluchoci nemoze da se pofali deka ima kapacitet neshto da promeni, pa tie ne najdoa za shodno da sednat i da debatiraat ni po forumov tuka, a ne pa na navreme da osuetat nekoja anomalija, iako poedinechno i sporadichno kje bekneshe nekoj, da e posmeshno opravduvanjeto e deka se plashat da ne bidat ispolitizirani, iako takviot kompleks e samo mediumska klopka, no ne i opasnost za onoj koj drzi do sebe i svojata struchnost, kapak pa ni studentite po arhitektura ne napravija nekoja asolna debata, osven inicijativata na iselenikot Ivan od Viena, koj od nadvor se krena da gi motivira na javna debata [1] za zhal studentite ni protest ne uspeaja da isteraat a toa da ne se ispolitizira [2] iako tamu groto bea arhi-entuzijasti nego studenti, ajde bar intelektualci, no moze toa e i problemot kaj nas prosto koga choek ke gi sporedi nashite 8% visoko obrazovani so onie primer 48% vo shvabija jasno deka i vo idealni ekonomski i politichki uslovi em tenderski nie pak ke imame potprosechna konkurencija od reshenija po tenderite, nastrana umislenosta deka sme kuznaj kolku vichni za poarno, duri i arhi-maketite vo golem del ni se tehnichka improvizacija od minatiot vek, ajde kolku tolku se otvora prostor ova da se smeni ozbilno so set reformski pristap vo obrazovanieto koj eto sega kje go stimulirame i inventivno [3] a koj jasno ke se proshiri i nadgradi za utre i navistina da mozhat perfecionistichki da se ispeglaat politichkata volja i energija apropo urbanizmot i kvalitetot na zivot, najverojatno kje napraat nekoe stakleno zvono nad centarot ko shtit od razni napasti koi potencijalno bi sakale da go gibnat smiruvachkiot vajb koj izvira od patiniranava inicijativa t.n. Sk'14 so koja duri i metaxovata opienost uspeavme da ja olabaime ta i otvoreno ne pozdravija so hotelska-donacija preku kondominas, sega na site im/ni e jasno deka posredi inaetot na dvajcata komshii e frka okolu brendot na zavesata so ogled deka bez nego teshko moze da se pokrie etnocentrichnata golotija, i site nejzini nedostatoci kaj nas ili protezi kaj niv

sepak na misla sum deka i posredi se shto ne ima snajdeno od titoizmot preku tranzicijata do ova evropeizacijava, ko makedonci nema od shto da se sramime ili veruvame deka sme kontroverzni, kontroverzno i za pochit e shto i posle 50 godini oshtri simetrii i potchinetost na site nivoa seushte ne ni skubnal patrijarhalniot mentalitet da sochustvuvame edni so drugi i imame razbiranje za sechii frustracii i vnatre i nadvor [1][2][3] no ej i premnogu turbofolk ili tehno ne e na arno, kapak pa i so loshi izveduvachi, koi eto ne se multitalenti vo site tehniki iako se vichni na razni instrumenti, somnez vo najmala raka ko za rashtiman orkestar ili vo najlosh za plejbek simulirachi, no, nikoj ne ni e kriv shto duri pred nekoja godina vovedovme selekcija preku licenciranje na gradeznata fela, ta zamislete shto kje beshe i toj uslov da go nemashe vo tenderite, ajde nishto ne e sluchajno pr. da bevme neshto poarni ko so standardite na nivo na Slovenija il Hrvatska i nie sega kje ja bevme zaglaile pa i pobeter, so ogled deka i kajniv se soochuvaat so odliv na mozoci ili nedonoseni reshenija, posredi prezadolzenosta, a da ne govoram shto vo bivshata ni drzava bea forsirani do oblaci i institucionalno i ekonomski, pa i intelektualno iako poslednovo vleche koren od avstroungarskiot edukativen sistem nasproti osmanliskiot na koj bevme svedeni nie, ona osven voeni shkoli ne stignavme potaka, ta zatoa treba i dopolnitelno da sme zadovolni so ogled deka od nishto preku kus period zastanavme na noze i na ova pole, a ako gi prasha choek niv tie i sega gledaat na svojot obrazoven sistem ko neproduktiven od koj eto evropa profitira, no aj normalno e deka sred liberalen materijalizam onoj koj e stopan ke si pribira kajmakot, ta nalet bile nie kontroverzni ili ne, bar na masite da im se dade lufta da mozat da osetat nekakva promena, a ne pa istata da e i 102% otmen nadrealizam od koj bar bezidejnosta i monotonijata se razbija [1][2][3]

konechno za mene, kaj nas, vrv na seta hipokrizija na vremevo vo koe zhiveeme ne e Skopskiot ami Ohridskiot urbanizam kade neli treba to saharskiot kilim da go postelat na ohridsko ezero, e toa e bez presedan, a osven Vladikata ne chuv nichija reakcija [1] sepak ko shto za mene ova ohridskiov futurizam mi e slaba tochka sigurno na mnogu im e skopskata patina, pa evo edna uteshna poraka za toa mnozestvo skopjani, prijateli otidete proletva piknik na Treska ili Markova reka i zemete si vremeplov, znachi Skopje imalo i kje ima ubavi momenti koi gi zaboravivme, nemu shto i da mu nikne il mu zakachat ubavo mu stoi bidejki e edinstvniot grad vo Evropa kade ima sozivot megju istokot i zapadot em sega i ova ispatiniranava sredina pomegju, raduvajte mu se zaradi samata pojava a ne zaradi napudruvanjata na istata, iako i niv ako gi prepoznaete ko sistem od vrzani sadovi istiot kje vi legne na srce build.mk/forum/forum_posts.asp?TID=373&PID=135844#135844

patem nikako ne mi e jasno kako mozhea reljefnata kompozicija na trimfalkata da ja vramat plus kreativno seto toa da go zaokruzhat so isprintano izvajan pozdrav Makedonija so bronzeni skulpturi od strana, patem za pilastrite isto nemam komentar mozhele bar malku od malku da ja poednostavat rabotata so dorska linija vo toj del [1]

eventualno ramkite od reljefiti da gi izvadat i skulpturite da gi kachat ko mermerni, pa da se pod'opravi seta nedonosenost koja zrachi od kapijava http://www.build.mk/forum/forum_posts.asp?TID=2992&PN=8

najverojatno dokolku stavat na site vlezovi od ploshtadot po edna kapija ko shto bilo vo srpsko moze kontroverznosta shto izvira ovde i sega prosto kje se razvodni pa i nema tolku da udira vo ochi, primerot so spomenicite i nivnata isprintana plastichnost kaj pogolemite

moze najkontroverzna pojava vo urbanizmot e fraktalniot urbanizam, koj dokolku e simetricen go sterilizira mestoto (ko japonskana intervencija pogore) ili dokolku e asimetrichen gi dezinficira predrasudite pravejki hibridni spoevi vo prostorot, dovolno prisuten za da ne prejde vo klasicniot gmo pristap na brutalistite a sepak da se koristi i so nivnite simetrii (ko japonskive primerive podole), vprocem metabolicharite voglavnom kumuvale na ovaa pojava denes vo modernizmot no i togash i denes ova ne bila lesna i eftina zakrpa zaradi shto i poretko se srekjava na sekoj chekor iako moze bar parterno da se isturi lesno ko PU ili uste polesno PA na koi izmegju im fali samo tokmu M volja, za da domashnite arhitekti zdravo se realiziraat i na ovoj plan, so ogled deka za lihvarski pristap ko na zapad nemame ni individualno ni kolektivno moznost, primer dobro bi doshlo da se omeknat pretopite pomegju fraktalnite urbani vijugi koi nalik neoklasicizam i brutalizam imaat rascvetano v Skopje



zamislete kolku kontroverzno bi bilo kontroverznata trimfalna kapija da dobie vertikalno ushte dva otvoreni stolba pa od П da izleze H do dusha toa moze da go napravat i so stiropor, no najfraktalna pojava ke bide istata koga prednea i podnea ke ponira partizanskiot tunel pod ploshtad, simbolichno nadzemen i podzemen premin so imperijalisticki i gerilski poriv, plus koga vizurata ke se dokiti so dvokatni avtobusi i tramvai, a so koi proporcionalno ke se akcentiraat i sushtinski preminite, fraktalniot potencijal na vizurava brzo i lesno ke se proshiri i po se naokolu pr. sobranie moze da dobie visecki most do Prometej i obratno

Edited by +Protagorist - 11-Mar-2014 at 15:55

The Pruitt-Igoe myth therefore not only inflates the power of the architecto effect social change, but it masks the ex- tent to which the profession is implicated, inextricably, in structures and practices that it is powerless to chang http://www.pruitt-igoe.com/temp/1991-bristol-pruitt-igoemyth.pdf